Avtorja:
Tilen A. Levak
Tadej Skrbinek
18. 4. 2023, Ljubljana
Glavna stvar, ki naju zanima je: kakšen je bil razvoj električne industrije v Sloveniji in v katero pot se nagibajo trendi proizvodnje, cen, porabe, razvoja ipd. Iz vidika navadnega prebivalca, je Slovenija zmeraj bila zelo "električno premožna" država. Od Jugoslavije, ko so se je zgradila Nuklearna elektrarna Krško in v zgodnjih časih Republike Slovenije z razširitvijo termo- in hidroelektrarn. V bližnji preteklosti pa je tudi naraslo število sončnih elektrarn – gospodarskih in negospodarskih, ter se zgradila vetrna elektrarna Dolenja vas. Energetskih načrtov za proizvodnjo elektrike v Sloveniji je še zmeraj veliko.
Nekaj vprašanj na katera bi rada odgovorila:
- Kakšno je razmerje med proizvodnjo in porabo električne energije v Sloveniji?
- Kako močno vpliva poraba elektrike na njeno ceno?
- Ali imajo zasebne mini-elektrarne vpliv na ceno elektrike?
- Kakšni so premiki električne industrije v Sloveniji v zeleno smer?
Kot raziskovalca sma še zmeraj v fazi zbiranja podatkov. Čeprav bi lahko rekli, da to ni produktivna faza, je v resnici ena najpomembnejših. Brez natančnih in zanesljivih podatkov ne moreva izdelati kvalitetne analize ali postaviti trdnih temeljev za kakršnokoli končno delo.
Čeprav se lahko zdi, da ne napredujeva dovolj hitro, moramo imeti v mislih, da je kakovost pred kvantiteto. Najin cilj je izdelati nekaj, kar bo imelo dejansko vrednost. Zato se trudiva, da najdeva čim več podatkov, ki bodo omogočili, da bo najino delo zares kakovostno.
Podatke, ki jih uporabljava je zbral in objavil Statistični urad Republike Slovenije. Objavljeni so tabelarično v formatu PX. Podatki obsegajo razne vire proizvodnje elektrike, cen, porab, moč elektrarn in drugih podatkov.
Ker so podatki originalno v obliki PX datoteke, ki je v namenskih programih zelo pregledna vendar pri procesiranju dokaj neuporabna najprej le te pretvoriva v CSV datoteke, kjer se ohranijo le določeni atributi, ki so zanimivi za določeno raziskavo.
Med raziskovanjem sva tudi vizualizirala nekaj teh podatkov.
Ker le govorimo o električnih dejstvih, kar se tiče Slovenije, je uporabno najprej videti tudi osnovna dejstva kot so poraba, proizvodnja ipd.
- Poraba električne energije nasploh.
Ker pa to ne pove ravno veliko je možno to malce razdeliti na več kategorij:
Vidi se, da veliko večino porabe povzročajo predelovalne dejavnosti.
- Proizvodnja električne energije
Iz grafa se vidi, da sta bila v zgodnjih 2000ih glavna proizvajalca NEK in termo elektrarne, medtem ko so blizu sledile hidroelektrarne, ki so se uspešno približale termoelektrarnam in jih navsezadnje le prehitele medtem, ko so le te začele zgubljati delež.
NEK ima zelo konstanten in redko deviiran ritem.
- Cena električne energije za gospodnijske/negospodinjske odjemalce:
Opazimo lahko, da je bila cena električne energije za gospodinjske odjemalce v povprečju konsistentno dražja od negospodinjskih.
Nato sledijo zanimive opazke:
- ob začetku razglasitve koronavirusa se je cena za gospodinjske uporabnike znižala vendar se je kmalu v okolici šestih mesecev ponovno zvišala nazaj na skoraj prejšnjo (a malce višjo).
- Ob eskalaciji konflikta med Rusijo in Ukrajino se je cena začela rahlo višati in ob samem začetku konflikta strmo izbruhnila. Za negospodinjske uporabnike je ta vzpon pomenil tudi do 300% zvišanje cene, ki je povzročilo, energetsko krizo ne samo v Sloveniji temveč celotni Evropski uniji.
- Cena električne energije gospodinjskih odjemalcev po porabi
Na hiter pogled nima graf prav ogromno koristnih informacij saj za vse odjemalce veljajo podobni vzponi in padci z malo variacije. Vendar se razločno vidi, da cena za nižje porabnike niha silno močneje kot za višje porabnike.